naslovnica2.jpg

Preiščite spletno stran

kontakt

Krajevna skupnost Prestranek
Ulica padlih borcev 14
6258 Prestranek

Davčna številka: 34241264
Matična številka: 5029759000

Davčni zavezanci: Ne
TRR: IBAN SI56 0129 4645 0838 563
(BANKA SLOVENIJE LJUBLJANA)

Elektronski naslov:
krajevna.skupnost.prestranek@siol.net

 

Urnik:
Sreda: 16h - 17h

 

Facebook

FACEBOOK

SMOK - Monitoring voda

SMOK

Aktivnosti - Poček

AKTIVNOSTI

Križišče - Hofer

Zanimiva je zgodba o nastanku Prestranka.
V obdobju od 1849 do 1857 so gradili južni krak Južne železnice od Ljubljane do Trsta. Sprva bi morala biti železniška postaja v Slavini toda vaščani so se graditvi postajnega poslopja uprli, češ da jim bodo vlaki plašili domače živali. Zaradi tega so morali zgraditi železniško postajo na odprtem prostoru. Tako je posotpoma nastal kraj Prestranek. Potemtakem je to najmlajše naselje v današnji KS Prestranek. Ta zgodba se tiče kraja Prestranek ne pa tudi gradu Prestranek, ki naj bi stal že v 13. stoletju toda zanesljivih dokazov za to na žalost ni. V 16. stoletju je bil last grofov Edlingov. Grad je postal znan šele po letu 1728, ko ga je kupil avstrijski cesar Karel VI. Tako je nastala podružnica kobilarne v Lipici. Z dokupom posestev v Čermelicah, na Počku, v Vlačnem in na Škulah ter v okolici Postojne je posestvo obsegalo okoli 1500 hektarov. Sedanjo obliko je dobil leta 1735. Grajski stolp so že za časa avstrijskega cesarstva spremenili v kapelo, ki je bila med bombardiranjem v II. Svetovni vojni močno poškodovana. Po vojni so jo sprva spremenili v »tehtnico« za tovornjake pozneje pa celo podrli. Fasadni del, ki gleda na dvorišče je členjen s šestimi arkadami in prav toliko emporami. Na dvorišču je star grajski vodnjak. Sedaj je v gradu in pripadajočih objektih Grad Prestranek d.d..

Kot zanimiv objekt tehnične dediščine je

poslopje železniške postaje. Stavba sama ni nekaj posebnega, če pa jo gledamo v vrsti železniških poslopij od Ljubljane do Trsta, kaj hitro opazimo, da sovpada v dediščino prve železniške trase zgrajene leta 1857.


Zgodovina šolstva na Prestranškem

Tudi v slovenskih deželah v Avstriji se je v 19. stoletju že široko uveljavila splošna šolska obveznost in so se ustanavljale šole tudi   na podeželju. V našem sedanjem šolskem okolišu so bile ustanovljene tri šole: v Slavini, Orehku in Matenji vasi oz. Štivanu.

Leta 1847, torej pred 150-imi leti, je začela delovati šola v Slavini. Za ustanovitev je bil zaslužen predvsem dekan in slavinski župnik Jožef Jurčič. Šola je bila najprej enorazrednica, leta 1855 je postala dvorazrednica in leta 1913 je dobila še tretji razred. V veliko novo poslopje, ki še vedno stoji, se je preselila leta 1891.

Šola v Orehku se je že od svojega začetka leta 1870 povezovala z bralnim društvom in bogato kulturno dejavnostjo v vasi. Prvotna stavba je kmalu postala premajhna, zato so od rodbine Nolli odkupili poslopje, ga popravili in preuredili za šolske potrebe.

V Matenji vasi oz. Štivanu se je pouk začel leta 1871. Za šolo so preuredili poslopje mežnarije in tu je potekal pouk do ukinitve šole.

Pod italjansko okupacijo
Več kot 60 let je pod Avstrijo živela slovenska šola, italijanska okupacija pa je z Gentiljevo šolsko reformo razred za razredom spreminjala iz slovenskega v italijanskega. Fašistični režim je ustanovil poleg dotedanjih šol še enorazrednici v Selcah in Prestranku. Povsod so poučevali italijanski učitelji in z vso šolsko dejavnostjo so skušali uničiti slovensko zavest in slovenski jezik. Šele s kapitulacijo Italije leta 1943 je bilo konec tuje šole in se je kjub vojni v Matenji vasi in Slavini začel pouk v slovenščini v partizanskih šolah.

Šola na Prestranku
Prestranška šola je nastala s preselitvijo šole iz Štivana septembra 1953. Že isto leto se je vanjo prešolal tudi del učencev iz slavinske šole. Prva učiteljica je bila Irena Gabrenja, ki sta se ji pridužila Janez Vivod in Slava Požar. Leta 1958 ukinejo šolo v Orehku in tudi orehovški otroci začnejo obiskovati šolo na Prestranku. Število razredov se postopno veča, dokler ne doseže popolne osemletke. Šola pridobi vrt in igrišče, izvaja šolo v naravi na otoku Rabu in program male šole.

23.februarja leta 1976 izbruhne požar, ki popolnoma uniči šolsko poslopje.

Po poldrugem letu vožnje v Postojno so se prestranški učenci vrnili na Prestranek.

1.oktobra 1977 je stekel pouk v novi šolski stavbi, ki je bila zgrajena razmeroma hitro zaradi prizadevanj tedanje ravnateljice Vere Brgoč, krajanov in Občine Postojna.

19.decembra istega leta je v šoli zaživela celodnevna šolska organizacija (COŠ). Začele so se številne nove dejavnosti, ki so ponesle glas o šoli po vsej Sloveniji, pa tudi burile duhove v ožjem in širšem okolju.