naslovnica2.jpg

Preiščite spletno stran

kontakt

Krajevna skupnost Prestranek
Ulica padlih borcev 14
6258 Prestranek

Davčna številka: 34241264
Matična številka: 5029759000

Davčni zavezanci: Ne
TRR: IBAN SI56 0129 4645 0838 563
(BANKA SLOVENIJE LJUBLJANA)

Elektronski naslov:
krajevna.skupnost.prestranek@siol.net

 

Urnik:
Sreda: 16h - 17h

 

Facebook

FACEBOOK

SMOK - Monitoring voda

SMOK

Aktivnosti - Poček

AKTIVNOSTI

Križišče - Hofer

 

Lepa je naša dežela, imamo navado reči sami sebi, prijateljem, tujcem. In pri tem nas greje kanček bahavega ponosa. Vemo, da govorimo resnico. Tako pravijo tudi Žejanci, vaščani Žej: Za pest zemlje, a za polno prgišče.

Vas je dobila ime po žejni, tanki apnenčasti prsti, ki poleti že v nekaj dneh po dežju pokaže pomanjkanje vode in kmalu celo znake suše. Tudi naravnih izvirov v okolici ni najti. Zato je bila tu vedno velika potreba po pitni vodi.

Žeje so majhne, oddaljene slab kilometer od Prestranka proti vzhodu. So gručasta obcestna vas, ki se stiska v rebri in jo pred neposrednimi sunki burje varujejo Straže in Zgon. Tu se svet začne dvigati proti Sveti Trojici, Javornikom, Kamni gori in Babi. To so najbližji hribi, poraščeni z gozdovi, ki se vedno bolj širijo in zaraščajo pokrajino.

Če se v lepem jasnem dnevu povzpnemo na vrh Svete Trojice, se nam prikaže kot na dlani cela Pivška kotlina, ki jo na zahodu zapira očak Nanos, na jugu pa se razprostirajo Loze z Osojnico, Primožem in Tabrom. Ob reki Pivki, cesti in železnici se po dolini nizajo majhne vasi s starimi vaškimi jedri in novimi naselji, ki se vedno bolj širijo in zajedajo v nekdanje travnike in njive. Pivka, ki teče po sredi, ima najmočnejši tok spomladi, ko se na Snežniku in njegovem pogorju tali sneg. V sušnih mesecih pa vedno tudi izgine, tako da na presihajočih jezerih in mlakah kmetje lahko kosijo.

Žeje ležijo skoraj tik ob reki, zato je ta zmerom dajala ritem okoliškemu življenju; v svojem srednjem toku je gonila kar šest mlinov: Tišlerjevega, Čadeževega, Jerinovega, Ambrožičevega, Šurkljevega, Stružnikovega in celo Pavlosovega, a tega so ob gradnji južne železnice podrli. Najbližja Žejam sta Tišlerjev, ki je danes obnovljen in ima novo široko brv, in Čadežev; ki je zadnji utihnil in hrani še vso notranjo opremo. Vas šteje sedemnajst domačij oziroma enaindvajset hišnih številk in je nekoč obsegala osem zemelj, kar je po zemljiški odvezi pomenilo štirinajst polzemljakarjev in štiri maselčarje. Nekateri Žejanci so skozi čas dokupili zemljo na Koškem in Grobiškem, med njimi Urbanovcevi in Me-žnarjevi. Ta zemlja je na levem bregu Pivke, kjer je sestava tal popolnoma drugačna, fl išna, tako da lahko trikrat kosiš in orješ, ne da bi zadel kamen, medtem ko je na žejski zemlji delo veliko trše. Ko hodiš po apnenčastem, kraškem, luknjastem svetu okoli Žej, se čudiš, kako so predniki preudarno razdelili to skromno zemljico, da so izkoristili vse dolinice za orne njive, vse obronke pa pustiti za košnjo. K naselju spadata zaselka Poček in Bile. V okolici je več kraških jam, predvsem spodmolov. Podružnica sv. Jurija je baročna stavba.


Koče
so gručasto naselje v s. delu Zgornje Pivke, med Prestrankom in Slavino, na rodovitnem Koškem polju med Slavinskih ravnikom na z. in železniško progo Postojna-Pivka na v. Njive ob Slavinščku in Sušici so izpostavljene občasnim poplavam. Podružnico sv. Marjete krasi glavni kamniti oltar, delo F. Rottmana iz leta 1769. Kipa svetnikov sta anonimni deli. Oltar je bil v 19. stol. temeljito predelan. Oltarna slika sv. Marjete je delo J. Potočnika iz leta 1822, relief sv. Trojice v atiki je izdelal Š. Šubic. Poslikava je signirana in datirana. Stranska oltarja sta lesena iz 19. stol. Križev pot je delo J. Tavčarja iz leta 1869.

»Kraj, kjer še danes stoji osrednji del vasi, naj bi nekoč prelivalo jezero. Redki prebivalci v tem delu Pivške kotline so tedaj živeli v lesenih kočah na vzpetini, ki se dviga nad zahodnim delom Koškega polja in se danes imenuje Baba (630 m n.v.). Ko je voda odtekla, so si ljudje z Babe pričeli graditi kamnite hiše v dolini. Odprtost doline pa je za prebivalce predstavljala veliko nevarnost. Da bi se obvarovali pred napadi volkov in pred hudobnimi ljudmi, zlasti Turki, so gradili hiše, ki so se naslanjale druga na drugo, tako da so bile med seboj povezane v strnjeno, med hišami neprehodno naselje, ki se je širilo od današnje »Lokve« v smeri proti Slavini. Ker so prvotni prebivalci živeli na Babi v kočah, so s preselitvijo v dolino novo naselje poimenovali KOČE.« (po besedah Maksa Ženka iz Koč 26). Glede na to, da so v zgodbi omenjeni Turki in da so na Pivško prvič prišli že v drugi polovici 15. stoletja in v 16. stoletju še nekajkrat, bi lahko nastanek vasi umestili v to obdobje. To potrjuje tudi omemba vasi v urbarju za Postojno iz leta 1498. Po izročilu najstarejša hiša v vasi je imela vklesano letnico 1567. Bila je nadstropna z obokanima vežo in kuhinjo. Že Valvasor je pisal »da so Turki leta 1559 v okolici Postojne vse požgali in izropali ter ljudi, zlasti otroke, odpeljali v sužnost. Kar je ostalo, so dokončali v letih do 1564.« Z opisom zgodovinskih okoliščin je posredno potrjena tudi omenjena zgodba, ki se je z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod.

Kulturno športno društvo Koče (www.koce.si)